| Accueil | Créer un blog | Accès membres | Tous les blogs | Meetic 3 jours gratuit | Meetic Affinity 3 jours gratuit | Rainbow's Lips | Badoo |
newsletter de vip-blog.com S'inscrireSe désinscrire
http://sognane1.vip-blog.com


JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI DEMBE A MANTES LA JOLIE LE 15 MAI.
VIP Board
Blog express
Messages audio
Video Blog
Flux RSS

JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI DEMBE A MANTES LA JOLIE LE 15 MAI.

VIP-Blog de sognane1
  • 81 articles publiés
  • 2 commentaires postés
  • 1 visiteur aujourd'hui
  • Créé le : 10/02/2009 02:38
    Modifié : 20/04/2010 20:26

    Garçon (34 ans)
    Origine : France
    Contact
    Favori
    Faire connaître ce blog
    Newsletter de ce blog

     Juillet  2025 
    Lun Mar Mer Jeu Ven Sam Dim
    30010203040506
    07080910111213
    14151617181920
    21222324252627
    282930010203
    [ culturelle. ] [ politique ] [ information ] [ ndouloum ] [ geographie ] [ biographie ] [ janngu demngal ma ]

    JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI

    12/04/2010 16:20

    JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI


    AYSALAA MU ALEYKUM BANNDIRAABE MUSSIDEBE TEDDUBE

    min calminii mini kala innde mumu e yettoode mum.

    Programme de la journée de Ndouloumadji

    Le 15 Mai 2010 à l’Agora à Mantes la Jolie

     

     

     

     

    11h  : Arrivée des membres de la commission pour préparer les salles

    et l'exposition.

    12h - 14h  : Repas.

    14h - 14h30  : Discours d'ouverture du président Seydou Ba

    14h - 16h30  : Ateliers avec les différentes commissions :

    Santé

    Education

    Développement

    Sport et culture.

    16h : Réception des officiels (Maire de Mantes La Jolie, Responsables Services

    coopération décentralisée de Mantes la Jolie et du Conseil général des Yvelines, …)

    16h30 - 17h : Pause

    17h - 18h : Restitution des commissions

    18h - 19h : Micro pour permettre à tout le monde de s'exprimer

    19h - 21h : Diner

    22h – 22h40 : Animation musicale

    22h40 – 23h : Clôture de la journée et rangement des salles

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     






    JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI DEMBE

    25/03/2010 13:28

    JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI DEMBE


    JOURNEE INTERGENERATIONNELLE DE NDOULOUMADJI DEMBE.VOUS étes tout et tous invité a nous joindre a mantes

    le 15mai 2010. pour discuté tout les porblemes  de notre cher village.on nyaagama nde moni fof nootittoo ngaron e keewal ko bamtaare wuro men,mini kala miijo mum ina sohla,ngam ligganaade wuro men,woni darnde men.kala to ngondon e europ so on ndanyii ina yidaa tawteredon.waktu jidaado gargol ko 11h30 ina gasoyaa 23h.bottaari e hiraande fof ina woodi.bismilla mon e oo nyalawma mojjo ngam nyalawma jokkotiral,e gostotiral miijooji.

    Mantes la jolie, le 11 Avril 2010

     

     

     

    Objet : Invitation à la 2ème journée de rencontre de Ndouloumadji du 15 mai 2010

     

    Madame, Mademoiselle, Monsieur,

     

    L’association de notre village a organisé en septembre 2009 une journée de rencontre entre tous nos ressortissants en France.

     

    Cette journée fut de l’avis de la plus part des participants une réussite dans la mesure où elle a permis a beaucoup de gens de se retrouver ou de faire connaissance. Les responsable de l’association ont également pu exposer les réalisations qui ont été faites au village, les projets en cours et ont répondu aux questions des jeunes qui sont venus en nombre.

     

    Prenant en compte toutes les remarques qui ont été formulée et pour mieux faire, la commission culturelle, a proposé une organisation différente pour la journée du 15 mai 2010, combinant des échanges à travers des ateliers sur les différents projets du village et des animations.

     

    A cette fin nous avons prévu les outils suivants :

     

    Fiches d'identification des participants et de leurs compétences pour les solliciter en cas de besoins dans le cadre de projets du village.

     

    Une petite brochure dans laquelle nous retracerons brièvement l'histoire du village et les différentes réalisations faites par l'ARSNF/AD

    Une exposition de photos des différents sites du village

     

    Vous remerciant encore pour votre présence massive lors de la première édition, je compte sur chacun d’entre vous pour mobiliser et sensibiliser autour de lui afin de nous garantir une journée encore plus réussie le 15 Mai 2010 à la maison des associations « Agora » à Mantes la Jolie.

     

    Dans la perspective de nos retrouvailles, que j’espère joyeuses, je vous adresse mes sincères salutations

     

     

    Invitation à la 2

    Invitation à la 2




    jimol sukaaɓe ndulumaaji

    18/12/2009 00:01



    jaŋde e pinal yoo won darnde men.ko ɗuum saabi ,darnde sukaaɓe ndulumaaji ndaranii jaŋde pulaar gila hitaande 1979.ko min daraniiɓe ngal ɗemngal.nde tawnoo woni neɗɗo ko ɗemngal ete yonaani ɗemngal tan no kaalgol.sabu ɗemngal so jaŋngaaka winndaaka so ɓooyi majjad.e dow teddungal sakaaɗe ndulumaaji demɓe ina mbeltinira on ndeeɗo yimre.ko nii lelorii. kolli koɗii.bayli mbaylii.ñaañooji ñaañi holto jaambareeɓe haŋki ngonii. jaambaraagal koy mutii. jokkere enɗam majjii. hirande leñol nattii.laamu annasaara e ɗowooɓe mum cariindi ngenndi e ɓesngu mum. ittii jiɗotiral ɓe lomtinii hooram hooram.mi yiɗaa tinaa mi yiɗaa pinaa.banndam kooni ciftoren leydiyaŋkooɓe, ɓe mbirni tan kono e ɓena e ndermen.miijo maɓɓe yoo saasnu ɓerɗe men. .holto ceerno suleymaani baal. golle maaɗa mamin kaal.hormo mbiiɗa a hormaaki. muddo maaɗa e beelinaaɓe a muddaaki. satigi cadtuɗo a ɗooftaaki.ɗoon to ɓoggi e daaɗe fuutaŋkooɓe kaɓɓitaaki. aɗana heddii e jeeriyel tummbere,kono innde maaɗa heddaaki e majjere. buurba alburi njaay,jolof kay wonaa njaay.kawoori jooketaake,ndeke jolof jiimetaake. almaami saamori tuure,yanaande maa; kala e sahaa yoore. min ciŋkirande kaalis e kaŋŋe buure.waasuru kay waasaka sabu ndimaagu amen heɓtaaka. allah wuurnata kapiten guuro guurɗo jawfiiɗoma e ngelemu o yooloyma njoole. sakkaa ko laamɗo julu en,cakka maa ko ceganeeji cewngu,caroowo bonɗo caakoowo. caggal a wonaa kedeewo. tousséne livintis. tusen ko maccuɗo tasɗo kaliifa mum. heɓti jappeere mum,rimɗini leñol mum. nde ndariɗaa e nder ayti hoyneede ɓaleeɓe haayti,woyde rewɓe sukaaɓe natti. markiis gaawe.ko garwaniiɗo daranaade dahaaɓe e duunde afrik artirde. rasta faara en njaariima,ndeɗi njaaduno e innde maa bawɗi rega ndegiima. oosiya geefo kuwaame kurma.so tawii ko a ɓaleejo ɓawlu haa kurma sabu ɗuum ustataa neɗɗaagu ma. otaa sikku wonkoɓe ɓurmaa haa ngostoriɗaa neɗɗaagu ma. patiriis lulumba ko almuudo ma. ƴeew gana e koŋngo ngoyiimo ngoyma. sabu innde maaɗa dillinii gine e portigal. amniskaal kaboraal,kaɓiraado sabu hirande leñol,haɓtorii kuɗol haɓtorii fetel. a yanii e konakiri,a heddiima e ciimtol, abbere mutii yoo lomto ɗum jallungol.leydiyaŋkooɓe e golle maɓɓe njokkoɗen. sukaaɓe dental ndulumaaji.




    jangde e pinal

    08/12/2009 17:41



    Winndannde hirjo ɓamtaare leñol Wanndiraaɓe tedduɓe, mino ñaagii kala ɓiɗɗo pullo nde waɗtata yila mum he winndude e janngude ɗemngal men, mbele omo waawa yiitude nafoore ɗemngal mum, ngam ganndal suuɗii ko hen ndeer ngaandi tagaande, ko ɗemngal walla binndol waawta ngal yaltinde, ko ɗuum addi haa ceerno men Yero Dooro Jallo wi’i : ko ɗemngal woni wonki leñol, kadi so neɗɗo teskkima, tawat ko haala woni ɗoworde golle hakkunde neɗɗo e banndum, kadi ko ɗemngal seerndi neɗɗo he tagooje goɗɗe ɗee, ɗemngal noon so winndaaka janngaaka naɓrataa renndo joom mumen yeeso, tee eɗen nganndi terɗe tago aadee ɓurdaani, ko binndol ɓurdidini ɓiɗɓe Aadama e Hawaa, ngam ko kanngol jokkindiri yuumtere yilaaji ɓulnii ɗi karalle ɓamtuɗe renndo aadee. Sagata leñol, so en teskiima ngonka ndee winndere hannde, en tawat eɗen tami tuugnore he ko kaalɗen koo, ngam leƴƴi raneeɓe e sooyɗuɓe e ko ɓuri jaalaade ko ɗemɗe maɓɓe kuwtorta, ko ɗuum addani ɓe ɓamtaare yaawnde, kono enen ɓaleeɓe eɗen ndiiñii ɗo gootel, leñol raneeɓe e sooyɗuɓe garngol yoo fawa he men ko yiɗi, en puuynanaama ɗemɗe men e pine men en njaɓii, ɓe ngeeltiri en maccinanaade ɓe, njaɓɗen ɓe mbaɓɓii en, en tuuɗaani, ɓe njaasni en he koɗanɗe men en kaɓtaaki, ɗuum duñi haa leñol ɓalewol hiitoraa he winndere ndee, ngontuɗen siccaama yawaaɓe ufneteeɓe, sooynorteeɓe ñawu hoddiiɓe baasal ɓe iwdi majjere, hay ngalu neesu duunde Afrik wonti jeyal maɓɓe, ɓe mbii en kaandaani he maggu, ɓe mbii : tagiraaɓe tampere, kaandaani he fooftere walla daaɗere. Banndiraawo tedduɗo, ar janngu ɗemngal maa, tuuɗaa dimle majjere jajjinaa yila maa, ɓulnoɗaa gannde ƴellitooje neɗɗaagu maa, njeyeɗaa he yimɓe yonta maa, ngati a no anndi ko aan woni ɗemngal, ko kanngal woni aan, koninke leñol mo aawdi piindi ganndal ɓamtaare leñol, ko miijooji maa celluɗi ŋellitooje ɗemngal men woni ko min cabbii, ar he wolde ɓamtaare leñol, ndeen woni wolde ngotaagu ɓiɗɓe leñol men, nde ngannduɗaa waawtaa laataade gaa he paamal e pamondiral, onon sagataaɓe faamɓe hiramɓe leñol men, fooɗaniiɓe caasal e goodal he nder ndee winndere, yoo on nganndu saasnata ɗemngal men tan he nder ndee winndere ko binndol, tee eɗen nganndi, haa ɓiɗɓe leñol men caasa he daaɗere (neema) aduna, ko alaa he sago ngonen haɓɓere wootere faddotoode majjere, sooytinnde en daaɗere he nder ndee winndere. Aan sagata caltiiɗo jaaɓneede ɗemɗe e pine woɓɓe, ar daɗɗan ɓiɗɓe leñol maa tippere ganndal ɗowoore ɓe he fooyre jeytaare, ngati so hanki bonii yoo peeje ndaɗɗe, mbele janngo ina feewa. Aan jiiliiɗo duuɗe winndere jiiɗo nafa ganndal, ar siimtan ɓiɗɓe leñol maa ɗo ganndal yottini neɗɗanke he kala senngo, ngati hanki ganndal wonnoo ko he binndol kaaydi, kono hannde ngal woni ko he yeyre (lowre) ganndal yowiinde he weeyo, ɓireteende nde sontataa, caggal nde ganndal fiiltii sato wertaango leydi, ngal anndini neɗɗanke ngonka piiltiiɗe e maayje kuufɗe duuɗe winndere. So tawii hanki wonnoo hare leñol ko reende ndimaagu ɓiɗɓe leñol e huufde ngaluji maggol, hannde woni hare leñol ko ngotaagu ɓiɗɓe maggol e winndude e janngude ɗemngal maggol, mbele faggudu hoɗaango maggol ina wilta reena tawaa-tawi maggol. Bordoo France Tijjaan




    jangde pulaar e ngaddiin mum

    08/12/2009 17:38



    Ngaddinaaji Fulɓe Holko addi ngaddinaaji he ɗemngal Fulɓe ? Wanndiraaɓe tedduɓe ngal naaɓnal en mbaawaa ngal jaabaade, tawa en nduttaaki he geɗe neesu gonɗe he sato fiiltiingo hoɗaango leñol Fulɓe e renndu huufngo leƴƴi kodduɗi he Fulɓe e soowngo konnguɗi kersiniiɗi wowlude he ndeer renndo Fulɓe. Neesu : banndam eɗen nganndi woni neesu, ko geɗe ɗe Geno woodni he winndere mum, ɗe neɗɗo waawaa gollinde e gollude golle majje, ko ɗuum waɗi ko neesu woni ganndal gadanal ngal neɗɗo adotoo soccondirde he nguurndam mum, immaade he leydi, weeyo, keneel, ndiyam, naange, lewru, koode e puɗi, ɗee ɗoo geɗe e ko ɗe coomi ina mbaɗtina he hito wowlaandu aadee, ngam ko he majje o faggittoo konnguɗi coñceendi ganndal makko, ndeke alaa he sago seertuɓe neesu e hoɗaango ceerta nganndiin, hay so tawii ɓe kaalta ko ɗemngal gootal. Renndo : woni yimɓe rennduɓe hoɗannde e nafa, foti ko kamɓe njiidi ɗemngal e tawaa-tawi walla njidaani, ko ɗuum waɗi renndo waɗi ko pecce ɗiɗi ; renndo timmungo e renndo ustiingo. Renndo timmungo woni : yimɓe hoɗduɓe rennduɓe ɗemngal e tawaa-tawi. So tawii ko renndo ustiingo woni : yimɓe hoɗduɓe rennduɓe hoɗannde seertuɓe ɗemngal e tawaa-tawi, ko ngoo renndo ɓuri heewde he duunde Afrik, ko he maggo Fulɓe mbuuri, tee eɗen nganndi leƴƴi koɗduɗi ko alaa he sago ɗi luɓondira konnguɗi e tawaaɗe e karalle, tee kala ko luɓaa so ɓooyii wonta jeyal. Soowde konngol : woni haalde tinndinoore waɗirde gollal kersiningal haalde he ndeer renndo hoɗduɓe. Musidɗo tedduɗo, a no anndi leñol fulɓe jeyaa ko he leƴƴi ɓurɗi ɓooyde e saraade he duunde Afrik, ngam eɓe koɗi tuggude he maayo woɗeewo to fuɗnaange Afrik haa yottii he fiiltiingo Atlantik to hirnaange Afrik, ndeke leñol potngol nih yaajde, alaa he sago ɗemngal maggol tama ngaddinaaji ceertuɗi, ngam ko he ɗee ɗoo geɗe ɗemngal faggittoo konnguɗi ɗi ngalaano he maggal, kono ndee ɗoo yaajeende e ngol caragol he duunde Afrik, ittaani ɗaɗi konnguɗi puɗal ɗemngal fulɓe, ngam so a wiɗtii pulfule fulɓe, a tawat konnguɗi ɗii piiw ɗaɗi majji ko iwdi wootiri, so wonaa konngol luɓangol walla innde ƴettaande he ɗemɗe koddaaɗe, jooni en njernat kala ngaddiin ndaaren konnguɗi e inɗe ɗi o haalata tawa o luɓii ɗi ko he ɗemɗe leƴƴi koɗdaaɗi. Ngaddiin fulɓe fuɗnaange : oo ngaddiin anndiraa ko fulfulde Aadamaawa, oo ngaddiin haaltee ko he ɗii ngenndiiji : Kameruun, Caad, Afrik hakkunde, Nijeriyaa, Suudaan, Togo e fuɗnaange ngenndi Nijeer, oo ɗoo ngaddiin omo heewi konnguɗi Arab, ngam jokkondiral nduu tunndu he ngenndiiji Arab e ɓooyde ndu he diine Lislaam e konnguɗi leƴƴi koɗdaaɗi gonɗi he ndeer nduu tunndu. Ngaddiin Fulɓe hakkunde : oo ngaddiin anndiraa ko fulfulde Maasina, oo ngaddiin haaltee ko he ɗii ngenndiiji : Mali, Burkina Fasoo, hirnaange Nijeer e Bene, oo ngaddiin ina heewi konnguɗi leƴƴi koɗdaaɗi e konnguɗi Arab gollorteeɗi ko feewti he diine Lislaam. Nganndii Fulɓe hirnaange : oo ngaddiin anndiraa ko Pulaar, omo soomi ngaddinaaji tati ganndaaɗi woni ngaddiin Fuuta Jaloŋ e Fuuta Tooro e Fuladuu. So tawii ko ngaddiin Fuuta Jaloŋ, oo ngaddiin haaltee ko he ɗii ngenndiiji : Gine Konaakiri, Saraliyon, Liberiyaa, Gine Bisaawo e Senegaal, oo ngaddiin ina heewi konnguɗi leƴƴi koɗdaaɗi e konnguɗi Arab gollorteeɗi ko feewti he ñawooje diine Lislaam. So tawii ko ngaddiin Fuuta Tooro : oo ngaddiin haaltee ko he ɗii ngenndiiji : Senegaal, Muritani, Gammbi e nano fuɗnaange ngenndi Mali, oo ngaddiin ina heewi konnguɗi leƴƴi koɗdaaɗi e konnguɗi Arab gollorteeɗi ko feewti he diine Lislaam. So tawii ko ngaddiin Fuladuu : oo ngaddiin haaltee ko he ɗii ngenndiiji : Senegaal, Gine Bisaawo e Gammbi, oo ngaddiin ina heewi konnguɗi leƴƴi koɗdaaɗi e konnguɗi Arab gollorteeɗi ko feewti he diine Lislaam. Ko ɗii ɗoo ngaddinaaji ndenndi ɗi mbi'aa : ngaddinaaji Fulɓe walla pulfule fulɓe. Musidɗo tedduɗo, a anndii ko addi ngaddinaaji he ɗemngal maa, jooni holko woodtidinta ngaddinaaj ɗemngal maa ? Giɗo woodtidinta ngaddinaaji ɗemngal maa ko winndeede e janngeede e haaleede e huwtoreede ngal, he soklaaji ɓiɗɓe ngenndi, ngam ganndal anndinii neɗɗo alaa ɗemngal ngal winndotaako, tee eɗen nganndi kala ko winndaa ina janngoo, hay so tawii ko heewii he ɓaleeɓe puntiraa hanki, wonde ɗemɗe maɓɓe mbinndotaako njanngotaako ɓe njaaɓnaa ɗemɗe woɓɓe, ɗuum lofi ɓe he ɓakkere majjere saawtunde joote e leeɓte, haa wonti ɓaleejo alaa ɗo teddi, ɓe ngonti joforteeɓe kiite e iwdi ñabbuuji bomooji winndere, alaa ko addi ɗuum so wonaa jaaɓneede ɓe ɗemɗe e pine janane, aan pullo dadiiɗo dariiɗo he winndude e janngude ɗemngal maa, anndu ngonɗaa ko he woodtidinde ngaddinaaji ɗemngal maa e jaalnude ngotaagu ɓiɗɓe leñol maa, kadi a anndii ganndal ko cuuɗiindi yila (hakkille) aadee, suuɗta ngal tan ko binndol, ɗuum toɗɗaaki mbaadi walla hoɗannde, kadi a no anndi yaajnata nafa ɗemngal ko binndol e janngeede ngal, ko noon kadi saasnata leñol tan ko winndeede ɗemngal mum e janngeede ngal. Banndam tedduɗo, ar janngu ɗemngal maa nafaa ɓiɗɓe renndo maa, wota jattino he majjere majjinɓe ma, weemnuɓe yila maa, mbi'aa a faamii ina haani tawa a waɗtaa, ngam janngude ɗemngal maa hersinaaki haawnaaki, ko huunde haannde he maa, holleede pinal e tawaa-tawi maamiraaɓe maa, ko huunde waɗɗiinde jiɗnaaɓe maa, kadi ko ngalu coktirgal yuumtere yila maa, en potii saltaade nehdi jaggitooɓe wi'ooɓe njanngee ngal am mboppee ngal mon, eɗen nganndi so neɗɗo janngii ɗemngal mum ganndal mum yaajat, o yuumtat ko yaawi he fiyakuuji nguurndam mum, waɗi ɗuum ɗaɗi hitooji ɗemngal paggittee ko he suudu puɗal ɗemngal, so tawii ko coñceendi yila fayfaru mum woni ko he renndo satiingo hoɗaango maa. Giɗo, hannde en paamii binndol ko kuwtorgal pentangal caasnoowal coñceendi yila aadee, jaajnoowal yuumtere karalle beewtinooje nguurndam aadee, kadi salo peeje majjinooɓe tawteteeɓe ɓe tawtataa, yaajnooɓe coñceendi e yuumtere yilaaaji maɓɓe, fuuynooɓe coñceendi e yuumtere yila maa, caloɗen wonde sukaaɓe ɓe ngentetaake walla horiiɓe ronkuɓe walleteeɓe haa pooma, njanngen ɗemɗe men naftoroɗen coñceendi yilaaji men he huwtoraade ngaluuji ngenndiiji men, mbele cellal men ina duumoo laatoo he ndeer hoɗaango men, poolen majjere jaalnaande he fiɓnde piɗtaali men, mbele eɗen ngartira puɗal iwdi neɗɗaangu men, tuuɗen maccungaagu nehaandi men, mbele eɗen njaalna ndimaagu men he ndeer ndee men winndere, ngam ko en tagaaɓe no heddiiɓe ɓee nih. Banndiraaɓe ndennden njanngen cemmben poole tedden he ndeer ndee men hoɗannde, on njettaama yoo Geno wallu en kawral e fiɓnde ngotaagu leñol men, o soora he men enɗam e kiram pulaagu, on njaraama. Tijjaani Mbaalo Bordoo ñande 24/05/09




    Début | Page précédente | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 | Page suivante | Fin
    [ Annuaire | VIP-Site | Charte | Admin | Contact sognane1 ]

    © VIP Blog - Signaler un abus